Sterilizacija mačke
Mačke spolno dozorijo po 5 mesecu starosti. Vsako leto imajo do štiri legla. Skotijo do šest mladičev. V času gonitve močno spremenijo svoje obnašanje. Lahko opazimo:
- pogosteje in zelo glasno mijavkajo in zavijajo
- zelo jim godi, če jih pobožamo nad korenom repa (pri tem visoko dvignejo rep)
- lahko so bolj razdražljive
- urinirajo pogosteje in na neobičajnih mestih
- urin ima izrazitejši vonj
- uhajajo od doma,..
S STERILIZACIJO želimo prekiniti gonitveni ciklus. Poznamo:
- kemična (hormonska) sterilizacija le za določen čas prekine gonitveni ciklus. Priporočljiva je za razstavne muce (da se prebrodi gonitveno krizo)
- kirurška sterilizacija trajno prekine gonitveni ciklus in jo opravimo v splošni anesteziji.
PREDNOSTI STERILIZACIJE:
- ni gonitve in neprijetnih vedenjskih vzorcev
- zmanjšana možnost nekaterih zdravstvenih težav, kot so gnojno vnetje maternice, tumorji mlečne žleze, maternice in/ali jajčnikov, infekcije, ki se prenašajo s spolnim kontaktom in/ali telesnimi tekočinami (mačji aids, mačja levkoza).
- zmanjša se možnost poškodb (padci, ugrizne rane, avtomobilske nesreče,..), saj se muca zadržuje v bližini doma.
- ni nezaželjenih mladičkov
Sterilizacijo je priporočljivo opraviti v šestem mesecu starosti. Muca mora biti pred posegom 12 ur brez hrane in 2 uri brez vode. Biti mora zdrava:
- ne sme imeti povišane telesne temperature
- ne sme kašljati/kihati
- ne sme imeti prebavnih težav
- ne sme biti breja
Sterilizacija ni priporočljiva v času gonitve in dojenja.
POSEG:
Sterilizacija je kirurški poseg, pri katerem odstranimo jajčnike (ovariektomia), redkeje tudi maternico, kadar je ta bolezensko spremenjena (ovariohisterektomia). To je edini način, da preprečimo nastajanje in izločanje spolnih hormonov, ki so odgovorni za gonitev in procese vezane na gonitev. Prav ti hormoni so povezani tudi z nastankom nekaterih vrst raka in nekaterih hormonskih bolezni.
Muco najprej klinično pregledamo, da ocenimo njeno zdravstveno stanje. Če je muca zdrava, sledi operativni poseg v splošni anesteziji. Muci obrijemo trebušček, kožo očistimo in razkužimo. Tik pod popkom naredimo droben rez in nato s posebnim inštrumentom poiščemo jajčnike in jih odstranimo. Rano zašijemo s posebnim resorbtivnim materialom. Ta se v nekaj tednih razgradi, zato odstranjevanje šivov ni potrebno. Preden muco zbudimo iz narkoze, poskrbimo še za antibiotično in protibolečinsko terapijo.
POSTOPERATIVNA NEGA:
Muca se vrne domov že nekaj ur po posegu. V začetni fazi ima lahko nekaj težav, ki so posledica narkoze in/ali kirurškega posega:
- oči med narkozo ne zapre, zato jih pred izsušitvijo zaščitimo z mazilom; muca lahko zaradi tega nekoliko mežika
- se trese, ker jo po posegu lahko zebe (ne more še uravnavati telesne temperature)
- se slini, ker ji je lahko slabo
- ima težave s koordinacijo, če še niso povsem popustili učinki narkotikov
Vse te težave so prehodne in izzvenijo v nekaj urah po posegu. Muca mora imeti doma topel in miren prostor (na tleh, da ne pade) za počitek. Ko teh znakov ne opazimo več, muci ponudimo malo vode, nekoliko kasneje tudi malo hrane. Muca si navadno opomore že po enem dnevu. Po naših izkušnjah muce navadno rane ne ližejo, zato načeloma zaščitni ovratnik ni potreben (razen v primeru, ko muca rano liže).